Niko Toš ob ustanovitvi nove akademije: Ni prav raziskovalce spravljati v shemo levo-desno

Na ustanovnem zboru članstva je bila v sredo ustanovljena Akademija znanosti za trajnostni razvoj Slovenije (AZTRS). Kot pravijo, so "osrednja nacionalna znanstvena ustanova za področje družbeno odgovornega trajnostnega razvoja človeške družbe in življenja na planetu".

Akademija je bila ustanovljena na podlagi zakona, ki so ga poslanci potrdili junija letos. Njeno delovanje bo financirano iz državnega proračuna, letos s 50.000 evri. Sredstva bo lahko pridobivala tudi iz drugih virov.

O tem, zakaj potrebujemo tovrstno akademijo in kakšna bo njena vloga, smo se pogovarjali z njenim predsednikom dr. Nikom Tošem.

"Znanstvena in strokovna odličnost"

Kot je Toš povedal za N1, je skupina pobudnikov že več let razpravljala o tovrstni akademiji, pred dvema letoma pa so jo ustanovili kot neformalno civilno združenje. Zdaj je postala uradna nacionalna institucija, ki bo "s svojo znanstveno in strokovno odličnostjo prispevala k oblikovanju trajnostne prihodnosti Slovenije in globalne skupnosti".

Zakaj potrebujemo še eno akademijo, če že imamo Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU)?

"Mislim, da je pomembno, da je Slovenija dobila drugo ustanovo z naslovom 'akademija znanosti'," je dejal Toš in poudaril, da bo njihov program tematsko usmerjen v zagotavljanje družbeno odgovornega trajnostnega razvoja.

Po njegovih besedah se ne bodo podvajali z vlogo SAZU, ampak je cilj akademije okrepiti prizadevanja v obravnavanju aktualnih problemov družbe. "To ni ravno značilnost SAZU skozi dolga leta njegovega delovanja. Oni imajo drugačne naloge," meni Toš in dodaja, da je SAZU bolj hierarhično organizirana in kulturno usmerjena, medtem ko je nova akademija usmerjena v reševanje aktualnih problemov.

"Z ničimer nismo omejeni, kot to velja za SAZU. Predvsem želimo sodelovati in mislim, da nam bo uspelo najti veliko stičišč, sploh s Svetom za razvoj SAZU," je povedal o sodelovanju in dodal, da je več članov SAZU tudi članov AZTRS, med njimi sta tudi profesorja dr. Slavko Splichal in dr. Igor Emri, vodji omenjenega sveta.

Poleg Toša, ki je predsednik akademije, so člani predsedstva še dr. Rado Bohinc, dr. Andreja Gomboc, dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, dr. Stane Pejovnik, dr. Ivan Svetlik in dr. Vito Turk.

Akademija, kot pravijo, združuje vrhunske znanstvenike in ugledne strokovnjake s področja družboslovnih, humanističnih, naravoslovnih in tehniških ved. Trenutno jih je 51, člani so večinoma raziskovalci in raziskovalke, ki izpolnjujejo pogoje za redne profesorje, saj AZTRS teži k pridobivanju najbolj izkušenih.

Agenda 2030

Kot osnovo za delovanje so vzeli Agendo 2030 za trajnostni razvoj Združenih narodov, ki ima 17 ciljev, med njimi so odprava lakote in revščine, kakovostno izobraževanje, enakost spolov, čista voda, dostopna in čista energija, podnebni ukrepi ...

"Gre za temeljno vprašanje, ali nam bo uspelo ustaviti negativne procese in zopet vzpostaviti naravno ravnotežje med družbami in planetom, pri čemer gre za vprašanje spoznavno etične odgovornosti slovenske znanosti, družbe in države," je opisal Toš. Prostor akademije vidi v razpravah in oblikovanje pogledov skupin izkušenih raziskovalcev, s katerimi lahko prispevajo k "smotrnejšemu, kontinuiranemu sprejemanju odločitev, ki so v prid doseganju teh ciljev".

Njihova težnja je družba, v kateri imajo vsi enakovredne pogoje glede dostopa do na primer zdravja in kulture, vzdrževanje sprejemljivih razmerij pri nagrajevanju dela, obsegu in načinu pridobivanja premoženja, spoštovanje tistih, ki s svojim delom in inovativnostjo ustvarjajo bogastvo družbe, našteva Toš.

Ob ustanovitvi so sprejeli tudi program dela, v katerem načrtujejo sistematično spremljanje uresničevanja ciljev trajnostnega razvoja iz Agende OZN 2030 ter aktivno vključevanje znanstvene skupnosti v oblikovanje razvojnih politik.

Ali bo to levičarska akademija?

"Temu lahko rečete kakorkoli, ni pa prav 51 raziskovalcev spravljati v shemo levo–desno, ki velja za parlament. Družboslovci so praviloma liberalno, odprto usmerjeni ljudje," na vprašanje o politični usmeritvi akademije odgovarja Toš.

Nesporno pa je, pravi, da so idejo o ustanovitvi akademije podprli poslanci trenutne levosredinske koalicije.

"Smo levičarji? Jaz sem predvsem sociolog, vselej sem bil, nikoli pa nisem bil politik. Lahko pa mi pa rečete, da sem levičar. Nimam dobrih argumentov proti temu, ker je analitični družboslovec prej ali slej etično postavljen v prostor, ki ne more biti desen, še najmanj ekstremno desen v smislu odklanjanja določenih slojev, diskriminacije in tako naprej, kar je značilno za ekstremno desnico," še pravi Toš.